Ko vzamete v roke dvižni trak, verigo, kavelj ali drug element dvižne opreme, boste na njem praviloma našli različne številke, kratice, barve in druge oznake. Enako velja za dvigala in pripadajočo opremo, kjer vam pravilno razumevanje oznak pomaga ugotoviti, kaj imate pred seboj in pod kakšnimi pogoji lahko opremo uporabljate. WLL, CE, standard EN, razred verige in različne številčne oznake imajo vsaka svoj namen, nekatere pa so na prvi pogled precej manj očitne.
Te oznake niso namenjene samo proizvajalcem, serviserjem ali inšpektorjem. Pomembne so tudi za vas kot uporabnika. Preden z opremo dvignete breme, morate namreč vedeti vsaj, kakšna je njena nosilnost, ali uporabljate pravi element in ali je oprema še v stanju, v katerem jo lahko varno uporabljate.
Zakaj so oznake na dvižni opremi pomembne?
Oznake lahko primerjamo s podatki na pnevmatiki avtomobila. Na prvi pogled vidite predvsem kos gume, vendar vam zapis na boku pove dimenzijo, konstrukcijo, dovoljeno obremenitev in druge pomembne lastnosti. Podobno velja pri dvižni opremi. Dve verigi sta lahko na pogled skoraj enaki, njune lastnosti pa se lahko precej razlikujejo.
Zato pri izbiri opreme ni dobro sklepati samo po velikosti, debelini ali videzu. Če imate pred seboj dva podobna dvižna trakova, še ne pomeni, da imata enako nosilnost. Prav tako debelejša veriga sama po sebi še ne pove vsega, saj so pomembni tudi njen razred, izvedba in komponente, iz katerih je sestavljen celoten sklop. Oznake so torej nekakšna osebna izkaznica dvižne opreme. Omogočajo vam, da lastnosti izdelka povežete s tehnično dokumentacijo in preverite, ali je primeren za nalogo, ki jo želite opraviti.
WLL: podatek, ki ga boste srečali zelo pogosto
Ena najpogostejših kratic na dvižni opremi je WLL, kar pomeni Working Load Limit. Gre za mejno oziroma največjo dovoljeno delovno obremenitev opreme v predpisanih pogojih uporabe.
Če je na dvižnem traku navedeno WLL 2.000 kg, tega podatka ne smete razumeti kot težo, pri kateri se bo trak pretrgal. Pomeni, da je njegova deklarirana dovoljena delovna obremenitev v osnovni predpisani konfiguraciji dve toni. Pri konkretnem dvigu pa morate upoštevati še način uporabe, kote in druge podatke proizvajalca.
Tu se pogosto pojavi napačna logika, da mora imeti oprema določeno varnostno rezervo in jo zato lahko obremenite nekoliko bolj. Rezerva res obstaja, vendar ni namenjena povečevanju dovoljene delovne obremenitve. WLL je meja, ki jo pri običajnem delu upoštevate. Enako načelo velja, ko preverjate nosilnost verižnega dvigala: vedno izhajajte iz podatkov proizvajalca in dejanskih pogojev, v katerih boste opremo uporabljali.
MBL ni enako kot WLL
Poleg WLL lahko v tehnični dokumentaciji srečate kratico MBL – Minimum Breaking Load. Ta podatek govori o minimalni pretržni sili in ima povsem drugačen namen kot WLL.
Če zelo poenostavimo, WLL odgovarja na vprašanje, koliko smete z opremo dvigovati, MBL pa opisuje obremenitev, povezano s pretrganjem. Zato visoka vrednost MBL nikakor ne pomeni, da lahko opremo pri vsakodnevnem delu obremenite do te vrednosti.
Pri branju dokumentacije je zato koristno razlikovati med tremi vrstami podatkov:
- WLL – dovoljena delovna obremenitev,
- MBL – minimalna pretržna sila
- nosilnost – podatek, ki ga morate vedno razumeti glede na konkretno opremo in način njene uporabe.
Če naletite na MBL, ga torej ne uporabljajte kot nadomestek za WLL. Za praktično uporabo vas zanima dovoljena obremenitev, ki jo za konkretno opremo določa proizvajalec.
Kaj pomeni razred dvižne verige?
Pri dvižnih verigah boste poleg nosilnosti pogosto naleteli na podatek o razredu verige. To je pomemben podatek, saj razred med drugim označuje mehanske lastnosti materiala in je povezan z zmogljivostjo verige.
V praksi lahko zato dve verigi podobnih dimenzij pripadata različnima razredoma in nimata nujno enake dovoljene nosilnosti. Sam premer člena ni dovolj, da bi zanesljivo določili, koliko lahko z določeno verigo dvigujete. Pomembno je tudi, da na verižni sklop ne gledate kot na samo verigo. Sestavljajo ga lahko glavni člen, povezovalni elementi, kavlji in drugi deli. Podobno morate celoten sistem upoštevati tudi, kadar uporabljate verižno dvigalo, saj mora biti vsak element primeren za predvideno obremenitev.
Zato je pri neznani verigi precej boljša pot preverjanje oznake in dokumentacije kot ocenjevanje po videzu. Nekaj milimetrov razlike ali podobna oblika vam ne povesta dovolj za varno določitev nosilnosti.
Kaj vam pove etiketa na dvižnem traku?
Pri tekstilnih dvižnih trakovih je eden najpomembnejših virov informacij etiketa. Na njej najdete podatke, s katerimi lahko preverite lastnosti traku in njegovo primernost za uporabo.
Na etiketi boste glede na vrsto in izvedbo izdelka našli podatke o nosilnosti oziroma WLL, materialu, dolžini, standardu in identifikaciji izdelka. Pomembna je tudi povezava med osnovno nosilnostjo traku in načinom, kako ga uporabite. Trak z določeno osnovno WLL namreč nima avtomatično enake dovoljene obremenitve pri vseh načinih dvigovanja. Če ga uporabite neposredno, v zanki ali v večkraki konfiguraciji, se razmere spremenijo. Enako velja za kote med posameznimi kraki.
Zato etikete ne berite samo do prve velike številke. WLL je pomemben podatek, vendar ga morate povezati s tabelami in navodili proizvajalca za konkretni način uporabe.
Barva dvižnega traku pomaga, vendar ni dovolj
Pri tekstilnih dvižnih trakovih boste hitro opazili tudi različne barve. Te niso izbrane zgolj zaradi videza. Pri standardiziranih izvedbah so povezane z nazivno nosilnostjo in vam omogočajo hitrejše osnovno prepoznavanje traku.
To je v delavnici ali skladišču zelo praktično. Če vsak dan uporabljate različne trakove, boste sčasoma že po barvi približno vedeli, katero skupino nosilnosti imate pred seboj. Vendar naj bo barva pomoč pri prepoznavanju, ne edini podatek, na katerega se zanesete.
Pred dvigom zato preverite predvsem:
- ali je etiketa prisotna in čitljiva,
- kakšen WLL je naveden,
- kakšen način uporabe predvidevate,
- ali je trak brez poškodb, rezov in izrazite obrabe.
Če barvo prepoznate, etikete pa ne morete več prebrati, ni dobro preprosto sklepati, da poznate vse potrebne lastnosti traku. Za pravilno identifikacijo potrebujete zanesljive podatke.
CE in standard EN ne pomenita nosilnosti
Na dvižni opremi in njeni dokumentaciji boste srečevali tudi oznako CE ter sklice na različne evropske standarde. Ti podatki imajo drugačno vlogo kot WLL, zato jih med seboj ne smete zamenjevati.
Oznaka CE sama po sebi ne pove, koliko kilogramov lahko z izdelkom dvignete. Prav tako številka standarda ni podatek o nosilnosti. Gre za informacije, povezane z zahtevami, konstrukcijo, preskušanjem, označevanjem oziroma področjem uporabe posamezne vrste izdelka. Za uporabnika je zato koristno, da oznake bere kot celoto. WLL vam pomaga razumeti dovoljeno obremenitev, standard pove, v kateri tehnični okvir izdelek sodi, drugi podatki pa omogočajo njegovo identifikacijo in pravilno uporabo. Pri dvigalih boste v tehnični dokumentaciji srečali tudi druge klasifikacije. Med njimi je FEM standard za dvigala, ki je povezan z razvrščanjem opreme glede na predvideni način in intenzivnost uporabe. Dodatne zahteve veljajo tudi v okoljih, kjer obstaja nevarnost eksplozije. V takšnih primerih se uporabljajo ustrezno zasnovana ATEX dvigala in druga oprema, namenjena delu v potencialno eksplozivnih atmosferah.
To je tudi razlog, zakaj ni dobro iskati ene same »najpomembnejše številke«. Pri dvižni opremi se pravilna odločitev skoraj vedno sestavi iz več podatkov.
Kaj storiti, če oznake niso več berljive?
Dvižna oprema se uporablja v okoljih, kjer so umazanija, vlaga, prah in mehanske poškodbe nekaj običajnega. Etiketa na traku se lahko poškoduje, oznaka na komponenti obrabi ali identifikacijska ploščica postane tako nečitljiva, da podatkov ne morete več zanesljivo razbrati.
Takrat ni smiselno ugibati. Če imate v rokah star dvižni trak brez čitljive etikete, vam njegova širina in barva sami po sebi ne dajeta dovolj informacij za zanesljivo določitev vseh njegovih lastnosti. Enako velja za neznano verigo, za katero veste samo, da je bila »vedno dovolj močna«. Pri takšni opremi preverite dokumentacijo in sledljivost izdelka oziroma se posvetujte z usposobljeno osebo. Pomembno je tudi, da opreme ne ocenjujete samo po tem, ali je na videz še cela. Obraba, deformacije in druge poškodbe so lahko razlog, da element ni več primeren za nadaljnjo uporabo, čeprav njegova oznaka ostaja čitljiva.
Kako oznake preveriti pred dvigom?
Pred vsakim dvigom ne potrebujete dolgega administrativnega postopka. Potrebujete pa dovolj informacij, da veste, kaj uporabljate in ali izbrana oprema ustreza konkretnemu bremenu. Pri električni opremi je pravilno preverjanje oznak tudi del širše skrbi za varnost električnih dvigal, kjer so poleg nosilnosti pomembni še pravilna uporaba, stanje opreme in redni pregledi.
Začnite pri bremenu. Poznati morate njegovo maso in način, kako ga boste dvignili. Nato preverite WLL ter druge pomembne oznake na opremi in jih povežite s predvideno konfiguracijo. Če uporabljate več komponent, preverjanje ne sme biti omejeno samo na verigo ali trak, saj je pomemben celoten dvižni sklop.
Dober hiter pregled vključuje štiri vprašanja:
- Ali lahko opremo zanesljivo identificirate?
- Ali je podatek o WLL oziroma nosilnosti jasen?
- Ali je izbrana oprema primerna za način dviga?
- Ali so trakovi, verige, kavlji in drugi elementi brez očitnih poškodb?
Če na katero od teh vprašanj ne morete zanesljivo odgovoriti, je smiselno pred nadaljevanjem preveriti tehnično dokumentacijo. Nekaj minut preverjanja je precej bolj smiselnih kot določanje lastnosti opreme na podlagi videza ali spomina.
Oznake so uporabne samo, če veste, kaj pomenijo
Na prvi pogled se lahko zdi, da so kratice, številke in oznake na dvižni opremi namenjene predvsem tehnični dokumentaciji. V resnici imajo zelo praktičen namen. Pomagajo vam ugotoviti, kateri izdelek uporabljate, kakšne so njegove omejitve in ali je primeren za načrtovani dvig. Pri vsakodnevnem delu vam ni treba poznati vseh standardov na pamet. Pomembneje je, da znate razlikovati med osnovnimi podatki. WLL vam pove dovoljeno delovno obremenitev, MBL ima drugačen pomen in se nanaša na pretržno obremenitev, razred verige vam pomaga pri identifikaciji njenih lastnosti, etiketa dvižnega traku pa združuje glavne podatke o konkretnem izdelku. Pri izbiri konkretne naprave pa morate upoštevati tudi njeno izvedbo in namen uporabe, saj imajo različne vrste verižnih dvigal različne lastnosti in področja uporabe.
Predvsem pa oznak ne obravnavajte ločeno od dejanske uporabe. Tudi pravilno označen trak ali veriga sta primerna samo, če ju uporabite v ustrezni konfiguraciji, znotraj dovoljenih obremenitev in v dobrem stanju. Če oznake niso čitljive ali podatkov ne morete zanesljivo razložiti, je pravilna naslednja poteza preverjanje dokumentacije oziroma strokovni nasvet, ne ugibanje.